Slovenski trg dela se že vrsto let sooča z opaznim pomanjkanjem kadra. Podjetja v gradbeništvu, gostinstvu, proizvodnji, transportu in IKT rešitev vse pogosteje iščejo zunaj meja Evropske unije. Vendar pa zaposlovanje tujih državljanov ni preprost administrativni korak. Da bi tuji delavec lahko zakonito prestopil mejo in začel z delom, morata tako delodajalec kot zaposleni natančno poznati, kakšni so zakonski pogoji.
Glavni steber te zakonodaje predstavljata Zakon o zaposlovanju tujcev (ZZSDT) in Zakon o tujcih (ZTuj-2). Ta dva zakona natančno določata, kakšni so pogoji za vstop v Slovenijo, kako se pridobi ustrezno dovoljenje za prebivanje v Sloveniji ter kdaj in za koga je obvezen vizum za Slovenijo.
Za podjetja je ključno razumevanje celotnega postopka, saj lahko administrativne napake povzročijo dolgotrajne zamude, globe s strani Inšpektorata RS za delo ali celo prepoved zaposlovanja tujcev. Ta prispevek prinaša podroben pregled obveznosti, postopkov in zakonodajnih novosti.
Napačno je prepričanje, da sta vstop v državo in zaposlitev delavca ločena, nepovezana postopka. V resnici sta področji pravno prepleteni skozi dva ključna zakona:
Ta zakon ureja pogoje, pod katerimi lahko tujec iz tretjih držav (držav, ki niso članice EU, EGP ali Švice) sploh dostopa do slovenskega trga dela. Določa vlogo Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), pogoje za izdajo soglasij ter obveznosti delodajalca glede plačila, delovnega časa in socialnih prispevkov.
Ta zakon se osredotoča na migracijski vidik. Ureja zakonitost vstopa, vrste vizumov, pogoje za izdajo dovoljenj za začasno in stalno prebivanje ter varnostne zadržke, zaradi katerih se tujcu vstop v državo lahko zavrne.
Najnovejše spremembe zakonodaje prinašajo dodatne poenostavitve za hitrejši vstop deficitarnih poklicev, hkrati pa uvajajo strožje varovalke za zaščito delavcev kot je na primer obveznost delodajalca, da tujcu na lastne stroške in znotraj delovnega časa zagotovi minimalno 80 ur tečaja slovenskega jezika ob prvi zaposlitvi.
Preden sploh začnete razmišljati o zbiranju dokumentacije za bodočega zaposlenega, morate kot podjetje dokazati, da izpolnjujete zakonske pogoje za zaposlovanje tujih delavcev. Država želi stem preprečiti ustanavljanje fiktivnih podjetij (“poštnih nabiralnikov”) za veriženje delovnih dovoljenj.
Podjetje ali samostojni podjetnik mora izpolnjevati naslednje pogoje:
Podjetje mora pred vložitvijo vloge vsaj 6 mesecev neprekinjeno poslovati in imeti v tem času zaposleno vsaj eno osebo za polni delovni čas (ali pa mora izkazati investicijo v osnovna sredstva v višini najmanj 50.000 EUR v prvih šestih mesecih po registraciji).
Podjetje ne sme imeti neporavnanih davčnih dolgov (potrdilo FURS o plačanih davkih in prispevkih). Vsi davčni obračuni morajo biti pravočasno oddani.
Delodajalec v zadnjih dveh do petih letih (odvisno od prekrška) ne sme imeti pravnomočnih kazni za prekrške, povezane s prepozno izplačanimi plačami, zaposlovanjem na črno ali kršitvami pravic delavcev.
Po novih pravilih mora biti pogodba o zaposlitvi s tujcem sklenjena za polni delovni čas (40 ur tedensko), razen v specifičnih, z zakonom izjemoma določenih primerih.
Slovenija uporablja sistem “vse na enem mestu”. To pomeni, da se hkrati rešujeta tako dovoljenje za prebivanje v Sloveniji kot soglasje za delo. Postopek se sproži z oddajo vloge za enotno dovoljenje in poteka v naslednjih korakih:
Delodajalec mora najprej na Zavod RS za zaposlovanje oddati obrazec PDM-1 (Prijava prostega delovnega mesta). Zavod preveri, ali so v evidenci brezposelnih oseb domači kandidati ali državljani EU, ki izpolnjujejo pogoje za to delovno mesto. Če domačih kandidatov ni, Zavod izda obvestilo o ugodni kontroli trga dela. Če gre za deficitarne poklice, kontrola trga dela v določenih primerih ni potrebna.
Vlogo lahko vloži delodajalec v Sloveniji (preko državnega portala SPOT) ali pa tujec osebno na diplomatsko-konzularnem predstavništvu (veleposlaništvu) Slovenije v svoji matični državi. O vlogi odloča pristojna Upravna enota (UE) v Sloveniji.
Ko upravna enota prejme vlogo, po uradni dolžnosti pozove ZRSZ, da poda soglasje k zaposlitvi. Zavod preveri izpolnjevanje pogojev delodajalca in pogoje delavca (ustrezna izobrazba ali kvalifikacije, pogodba o zaposlitvi). Če je vse v skladu z zakonom, Zavod izda soglasje in ga posreduje upravni enoti.
Upravna enota nato dokončno odobri vlogo in natisne enotno dovoljenje v obliki biometrične izkaznice. Če je tujec vlogo oddal na veleposlaništvu v tujini, izkaznico prevzame tam, v nasprotnem primeru pa jo prevzame na upravni enoti v Sloveniji po prihodu.
Glede na državo izvora in naravo dela morajo delodajalci razlikovati med različnimi vstopnimi dokumenti, saj vsak prinaša drugačne pravne zmožnosti.
Vrsta dokumenta | Namen | Trajanje | Glavna značilnost za delodajalce |
Vizum C (Schengenski vizum) | Turizem, kratki poslovni obiski, sestanki. | Do 90 dni znotraj 180-dnevnega obdobja. | Ne omogoča redne zaposlitve ali opravljanja dela. |
Vizum D (Dolgoročni vizum) | Vstop z namenom kasnejše ureditve statusa, sezonsko delo. | Od 90 dni do 1 leta. | Omogoča vstop v državo pred dokončno izdajo izkaznice prebivanja. |
Enotno dovoljenje (Izkaznica) | Redna zaposlitev, visokokvalificirano delo. | Praviloma do 1 leta (z možnostjo podaljšanja). | Združuje pravico do prebivanja in pravico do dela. |
Modra karta EU | Visokokvalificirani kadri (npr. IT strokovnjaki). | Do 2 leti (podaljšljivo). | Omogoča hitrejše spajanje družine in olajšan prehod med državami EU. |
Če delavec prihaja iz države, ki ima s Slovenijo vizumski režim, je ustrezen vizum za Slovenijo tipa D nujen pogoj, da lahko sploh legalno prestopi mejo in počaka na dokončanje postopka izdaje enotnega dovoljenja.
Administrativni mlini na upravnih enotah so pogosto preobremenjeni, zato lahko vsaka napaka v dokumentaciji postopek podaljša za več mesecev. Delodajalci najpogosteje grešijo pri naslednjih točkah:
Plača tujca ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače v Sloveniji. Pri Modri karti EU pa mora dosegati vsaj višino povprečne mesečne bruto plače v državi.
Tujec mora vlogi priložiti potrdilo o nekaznovanosti iz svoje matične države, ki mora biti ustrezno prevedeno v slovenski jezik in overjeno (Apostille). Ta potrdila imajo omejen rok veljavnosti (praviloma 3 mesece). Če potečejo med čakanjem v vrsti na UE, bo upravna enota zahtevala novo potrdilo, s čimer se čas postopka podvoji.
V obdobju med vstopom v državo in uradnim nastopom dela (ko delavca prijavite v obvezno socialno zavarovanje preko obrazca M-1) mora imeti tujec urejeno ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki krije stroške nujne medicinske pomoči v Sloveniji.
Urejanje dokumentacije za tujo delovno silo je pogosto dolgotrajno, stresno in polno nepredvidljivih birokratskih ovir. Vsaka napaka vas lahko stane dragocenega časa, vaši projekti pa medtem stojijo. Pri BCM Group poskrbimo, da celoten postopek poteka hitro, varno in povsem brez vašega napora.
Delujemo kot vaš zunanji kadrovski partner, ki prevzame celotno birokratsko breme, medtem ko se vi osredotočite na rast svojega podjetja.
BCM Group delodajalcem pomaga voditi celoten postopek za delavce iz tretjih držav, vključno s postopkom za enotno dovoljenje, pogoji za vstop in prebivanje ter usklajevanjem s pristojnimi organi.
Zakon o zaposlovanju tujcev (ZZSDT) določa, da mora podjetje pred zaposlitvijo tujca iz tretjih držav izkazati vsaj 6 mesecev neprekinjenega aktivnega poslovanja, imeti zaposleno vsaj eno osebo za polni delovni čas in imeti v celoti poravnane vse davčne obveznosti do države (FURS).
Prvo dovoljenje za prebivanje v Sloveniji (enotno dovoljenje za delo in bivanje) se praviloma izda za obdobje do enega leta oziroma za čas trajanja pogodbe o zaposlitvi, če je ta krajša od enega leta. Kasneje se lahko podaljša pod enakimi pogoji.
Če tuji delavec prihaja iz države z vizumskim režimom, potrebuje vizum za Slovenijo tipa D (dolgoročni vizum za vstop), ki mu omogoča legalen prihod v državo z namenom dokončanja postopka izdaje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
Zakon o tujcih ureja vstopne pogoje, prehode meje, varnostne zadržke ter izdajo vseh vrst vizumov in prebivališč. Za potrebe zaposlovanja se ta zakon neposredno prepleta z delovno zakonodajo, saj upravna enota izda enotno dovoljenje šele, ko so izpolnjeni pogoji obeh zakonov.
Tujec lahko začne z delom šele, ko je uradno prijavljen v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1), kar se izvede na podlagi že izdanega in vročenega enotnega dovoljenja. Pri določenih deficitarnih poklicih pa veljajo izjeme s hitrejšim nastopom dela že na podlagi soglasja ZRSZ in potrdila o oddani vlogi.
Številka licence: MUMBAI/PARTNERSHIP/5493853/2021
Naslov: 409, 4. nadstropje, Amanora Chambers, nakupovalni center Amanora, blizu mesta Magarpatta, Hadapsar, Pune – 411208
Za Kandidate: +919555446699
Začnite svojo pot zaposlovanja: info@bcmgroup.in
Za Delodajalca: +386 0828 80176
© 2024–2025 bcmgroup. Vse pravice pridržane.
Pravilnik o zasebnosti | O nas | Kontaktirajte nas | Oddajte svoj življenjepis | Oddajte svoje zahteve
